Vsak lastnik primestnih nepremičnin dobro ve, koliko težav prinese premočenje tal, še posebej, če se primestno območje nahaja v nizki legi. V tem primeru je drenažna naprava preprosto potrebna. Kakšno nevarnost predstavlja presežna vlaga na primestnem območju?
Vlaženje tal zaradi močnih padavin in taljenja snega ustvarja nevarnost ne le za vrtno parcelo, temveč tudi za zgradbo, ki se nahaja neposredno na njenem ozemlju.
Dolgotrajna stagnacija vlage vodi v odmiranje travne trave, vrtnega cvetja in sadnega drevja, saj je za normalen razvoj njihovega koreninskega sistema potreben kisik, ki ga v premočeni zemlji praktično ni. Za zgradbe prekomerna vlaga tal predstavlja tudi nevarnost uničenja temeljne konstrukcije, prispeva k manifestaciji bioloških procesov (plesen, glive, različni mikroorganizmi) v kleti. Pogosto to vodi do izgube toplotnih lastnosti zaradi deformacijskih procesov, ki se pojavljajo v strukturah vrat in oken.
Kaj zagotavlja drenažna naprava in katere vrste obstajajo? Drenaža - tosistem cevovodov in pomožnih struktur, ki zagotavljajo zmanjšanje odvečne talne ali podtalnice. Da bi to naredili, so pod pričakovano raven podzemne vode položene perforirane cevi, ki imajo v stenah luknje določenega premera. Drenažna naprava na mestu se izvaja na dva glavna načina - površinsko (linearno) in globoko.
Za hitro odstranitev odvečne vode, ki je nastala spomladi zaradi padavin in taljenja snega, se po hiši površno uporablja drenažna naprava. Za odvajanje podzemne vode, ki je na globini do 1700 milimetrov, se uporablja drenažna naprava po globinski metodi. Ti dve vrsti drenaže je mogoče združiti v en sistem in odlično delujeta v enem samem kompleksu. Pred izvedbo del na vgradnji drenažnega sistema je pomembno imeti rezultate analiz talne plasti osebne parcele in meritev globine podzemne vode. Tehnologija naprave drenažnih sistemov predvideva dve vrsti: odprto in zaprto.
Odprti sistem globoke odprte drenaže odlikujeta preprostost naprave in minimalni finančni stroški. Izvaja se v obliki izkopanih odprtih jarkov, v redkih primerih z nameščenimi armiranobetonskimi pladnji, ki imajo naklon do dovoda vode (drenažni vodnjak). V drugih primerih se za vodni zajem uporablja grapa, ribnik ali močvirje.
Največja priročnost in vzdržljivost pri delovanju jezaprta drenažna naprava. Za njegovo namestitev je treba najprej izkopati jarke, katerih globina je od 700 do 1500 mm, širina pa najmanj 500 mm. Na dnu jarkov se uredi peščena ali gramozna priprava z višino 100 mm, šele nato se položijo perforirane drenažne cevi, ki so običajno keramične. Neposredno z njihovo pomočjo se podtalnica zbira in odvaja v drenažni vodnjak.
