Elektromotor pretvarja električno energijo v mehansko energijo. Sestavljen je iz statorja (ali armature) in rotorja. Takšna naprava je postala zelo razširjena na vseh področjih življenja. Zahvaljujoč električnim motorjem je bilo mogoče na mnogih področjih človeško delo nadomestiti s strojnim. Oglejmo si različne vrste motorjev in ugotovimo, kje se uporabljajo elektromotorji (glej primere spodaj).
Načelo dela
Elektromotor je precej preprost. Temelji na principu elektromagnetne indukcije. Namestitev vključuje fiksni del - stator, vgrajen v izmenične motorje sinhronih in asinhronih tipov ali induktor (za enosmerni motor), pa tudi rotor, to je gibljivi del za sinhrone in asinhrone tipe, ali armaturo za DC naprave.
Rotorji so lahko v kratkem stiku (vrsta veveričje kletke) in fazno naviti(sistem kontaktnih obročev). Primeri, kjer se uporablja zadnji tip motorja, so naprave asinhronega tipa za zmanjšanje toka in nadzor hitrosti.
Premični del v enosmerni napravi ali ki deluje po tem principu v univerzalnem motorju se imenuje armatura. Univerzalni motor je enosmerni motor, ki ima serijsko vzbujanje, to pomeni, da sta armatura in navitje povezana zaporedno. Reaktanca enosmernega toka ni. Če torej odstranite električno enoto iz brusilnika, bo delovala še naprej, še posebej, če je omrežna napetost nizka in je uporabljen tok konstanten.
AC motorji
Upoštevane naprave so AC in DC. Na vseh področjih, kjer se uporablja elektromotor, ima pogosto izmenični tok. Ta motor ima preprosto načelo delovanja in je enostaven za uporabo. Edina pomembna pomanjkljivost je neregulirana hitrost.
AC motorji so lahko enofazni ali večfazni. Aparati z izmeničnim motorjem so tisti stroji, ki jim ni treba prilagajati hitrosti. Lahko imajo različne namene (drobilci, črpalke, stroji za obdelavo lesa itd.). Njihova moč se giblje od dveh desetin do dvesto in več kilovatov.
DC motorji
DC elektromotorji imajo lahko skupaj s serijsko, vzporedno inmešana povezava statorskih in armaturnih navitij. Njihova prednost je, da prejšnja vrsta ni na voljo: to je možnost uravnavanja hitrosti vrtenja. Vendar operacija zahteva uporabo sile.
Takšni motorji so brezkrtačni in zbiralni.
Brezkrtačni ali ventilski motorji so motorji, ki delujejo v zaprtem sistemu s senzorjem, ki določa rotacijski položaj in krmilni sistem.
Kolektorski motorji so lahko samovzbujajoči (vzporedni, serijski in mešani) in neodvisni vzbujanje.
Naprave, kjer se uporabljajo enosmerni motorji, so na primer električna vozila in različni gradbeni stroji.
Asinhroni pogled
Najpogosteje uporabljen trifazni indukcijski motor z veverico. V tem primeru krožno magnetno polje prodre v kratkostično navitje rotorja, kar povzroči indukcijski tok. Imenuje se asinhroni, ker vrtenje rotorja ni enako vrtenju magnetnega statorja.
Uporaba elektromotorjev asinhronega tipa je pogosta v številnih vejah tehnike, v gospodinjskih aparatih (hladilniki, pralni stroji, klimatske naprave), v industriji, kot sta obdelava lesa in kovin, pa tudi v tkalstvu. So bolj stabilne kot druge vrste, stanejo manj in so enostavne za uporabo.
Sinhroni pogled
Sinhroni motor ima odlično rotacijokonstrukcija, kjer ta del predstavlja električni ali trajni magnet. Frekvenca vrtenja v tem primeru magnetnega statorja sovpada s frekvenco rotorja.
Ta vrsta elektromotorjev se lahko uporablja v črpalnih postajah, kadar je potrebna kompenzacija jalove moči, pa tudi v nekaterih drugih primerih.
Vrste pojava navora
Glede na to, kako se pojavi navor, so električni motorji razdeljeni na histerezne in magnetoelektrične.
Najpogostejša v tradicionalnih panogah je uporaba elektromotorjev magnetoelektričnega tipa. Lahko so enosmerni in izmenični tok. Obstajajo tudi univerzalni motorji.
Toda panog, kjer se uporabljajo histerezni elektromotorji, ne moremo imenovati običajnih. Običajno so takšne naprave netradicionalne in se v industriji redko uporabljajo. Večina se jih uporablja v žiroskopiji, časovnih števcih, pa tudi v napravah za snemanje zvokov in slik.
Univerzalni brušeni motorji
Kje se uporabljajo univerzalni elektromotorji kolektorskega tipa? Brez njih ne delujejo industrijski in gospodinjski aparati, na primer ventilatorji, sokovniki, mlinčki za meso, sesalniki, hladilniki in podobno. Delujejo na 110 in 220 voltov DC ter 127 in 220 voltov AC.
Naprava takšnih motorjev je podobna bipolarnim enosmernim motorjem, ki imajozaporedno vzbujanje.
Tukaj ni vtipkano samo sidro iz pločevinastega elektro jekla, ampak tudi drog in jarem, torej fiksni del magnetne žice.
Vzbujevalno navitje je mogoče priključiti tako na eni kot na drugi strani armature. To zmanjša radijske motnje, ki jih povzroča motor. Enako hitrost tako za enosmerni kot za izmenični tok dosežemo z izvedbo vzbujevalnega navitja s pipami. Edina razlika je v tem, da se pri enosmernem omrežju uporablja v celoti, pri izmeničnem pa le delno.
Navor se pridobi z interakcijo toka z vzbujevalnim magnetnim tokom.
Takšni motorji imajo moč le pet do šeststo vatov (vendar v nekaterih primerih, na primer pri električnih orodjih, dosežejo osemsto vatov), pa tudi hitrosti od dva tisoč sedemsto sedemdeset do osem tisoč vrtljajev na minuto. Ker so začetni tokovi tukaj majhni, začetni upori niso potrebni. Najmanjše število zatičev na univerzalnih kolektorjih je štiri. Od tega dva služita za povezavo z omrežjem DC, druga dva pa za AC. Poleg tega bo v slednjem primeru učinkovitost motorja nižja zaradi velikih električnih in magnetnih izgub. Izmenični tok bo porabljen več kot enosmerni tok, saj nima le aktivne komponente, ampak tudi reaktivno.
Hitrost se lahko prilagaja npr. z avtomatskim transformatorjem ozreostat.
Hitro poiščite pravo opremo
Jasno je, da obstaja veliko aplikacij, kjer se uporablja elektromotor.
195 3730.12.40 je primer številke za identifikacijo določenega mehanizma, kot tudi njegovih dimenzij.
Zaradi dejstva, da obstaja ogromno modelov teh naprav, različnih velikosti in področij uporabe, je zelo težko najti tisto, kar potrebujete. Ta razvrstitev močno poenostavi postopek iskanja ustreznega elektromotorja.
